Pa je prišel dan ko bom tudi jaz odšel na maturantski izlet. Huh…še pred parimi mesci smo rekli da čez pol leta pa gremo na maturantski izlet, in danes je kar naenkrat večer pred odhodom. Minilo je z svetlobno hitrostjo. Ta zadnji teden ne bil v šoli nenormalen, saj tisti ki gremo na maturantskega smo bli čisto “aut”. Vsi so odštevali dni, minute in sekunde in vsakršni nemir smo izgovarjali z bližanjem maturantskega. Nebom dolgo tvezo, glavno je da mi jutri ob 9ih zjutraj odrinemo iz Maribora, natančneje izpred lokomotive na železniški postaji in potem nas čaka približno 5-6 ur vožnje do Benekt, od tam pa z ladjo v Grčijo, natančneje na otok Krf. Ko se vrnem pa bom prilepil par slik tudi tukaj gor. Ta en teden ko me nebo se fajn mejte in uživajte tak kot bom jaz (vsaj upam, če nebo vreme vse pokvarlo).

Jasas (baje da je to po grško nasvidenje ).

Veliko ljudi se pritožuje nad “bajkerji” oz. downhill-erji, ker kao uničujejo korenine dreves. Imajo jih tudi za nesramne in predrzne, ampak po drugi strani ljudje do njih že pristopijo s “sovražnim” tonom glasu in potem mnogokrat pride do spora. In včeraj v soboto sma z prijateljom tako kot vedno slikala in prišel sem na idejo zakaj nebi naredla eno tako fotografijo, ki bi pokazala, da downhill le ni tako huliganski

P.S.: danes sem si naročil Elinchrom Skyport (za brezžično proženje fleša) in komaj čakam da ga dobim, upam da bo še ta teden. Ko ga dobim pa seveda takoj objavim en kratki test na blog.

Že celi dan se vlačim po stanovanju ko neka cota, utrujen, zdolgočasen. Kakšen dan takšno moje počutje. Celi tedn smo imeli plane za današnjo soboto ampak nam jih je prekrižalo vreme. Že od jutra razmišlam kaj naj naredim, kam naj se dam da preženem dolgčas ampak ne najdem pravga odgovora. Visim na računalniku, brskam po internetu in ugotavljam da sem vse stvari že 3x pregledal. Ugotavljam tudi da nisem edini, ki mu današnji dan ne diši preveč in da nas je več “zdolgočasencev in utrujencev”. Nič….zdaj med pisanjem sem dobil idejo, da si grem izdelati odbojnik za fleš in upam da se bom vsaj malo zamotil z tem. Tu pa še ena fotka, ki paše k današnji soboti:

Vsa zgodba se je začela, ko sem danes zjutraj po pošti prejel adapter m42 za “navojne” objektive na bajonet. In poštar pozvoni, mu odprem vrata, plačam za paket in nato ves zaspan začnem odpirati pošto. Adapter nataknem na fotoaparat in nato na adapter privijem objektiv, pogledam skozi iskalo in slika je neostra. Ker je objektiv star več kot 25 let in nima avtomatskeg ostrenja me to ne preseneti zato zavrtim obroček za ostrenje, ampak slika še vedno neostra. Po prvotnem začudenju ugotovim, da je NAJDALJŠA razdalja ostrenja 1 meter. Še vedno ves zaspan takoj postanem slabe volje, ker takega objektiva ne bom mogel uporabljati. Po parih minutah igranja z objektivom sem ugotovil, da ena dobra stvar pa le je v tej slabosti, saj lahko zdaj fotografiram predmete iz 5cm razdalje. Zjutraj objektiva nisem imel časa sprobati, saj se mi je mudilo v šolo, ampak ko sem prišel domov sem takoj vzel v roke fotoaparat, da vidim če bo uporaben. In z prvimi rezultati sem zelo zadovoljen in tudi oddahnil sem si in ugotovil, da le nisem “zastonj” kupil adapterja.

Za povečavo klikni na sliko.